Umetnost inteligence na srečanju partnerjev
Na letošnjem srečanju partnerjev, ki je potekalo 21. septembra v Kongresnem centru Brdo, smo z gosti razpravljali o umetnosti inteligence ter umetni inteligenci.
Dan smo pričeli s strokovnimi predavanji s področij trajnosti, umetne inteligence in prihodnosti pametnih tovarn ter varnosti in elektromagnetike. Dopoldanska predavanja so tako ponudila bogat in vsebinsko poln uvod v osrednji del dogodka, na katerem smo se preizpraševali o izzivih za ohranitev zdravega uma v času hitrega napredka znanosti, bliskovitega tehnološkega razvoja in vse večje informacijske zasičenosti. O rešitvah, ki jih umetna inteligenca nudi na področjih medicine, avtomobilske industrije, marketinga, poslovanja, delovnih mest, kadrovanja, ne nazadnje tudi šolstva … Ugotavljali in ugotovili smo, da je umetna inteligenca presegla status zgolj modne fraze in se uveljavlja kot ključni dejavnik, ki temeljito preoblikuje sodobno industrijo, način dela, delovne procese. V zadnjih nekaj letih ni manjkalo razmišljanj in poskusov napovedi o nevarnostih umetne inteligence in njenih možnih stranpoteh ter seveda o potencialu, ki ga nudi. In čeprav smo lahko slišali in prebrali že ogromno, se zdi, da je še vedno več vprašanj kot odgovorov. Z mislijo, »da tudi najhitrejši misleci ne uspejo misliti dovolj hitro in da je napovedati smer razvoja prava umetnost«, je dogodek otvoril Boštjan Romih, ki nas je vodil po poteh razvoja umetne inteligence s priznanimi in uglednimi strokovnjaki.
V svojem uvodnem nagovoru je direktor SIQ Gregor Schoss kot prvi izpostavil dejstvo, da »ne govorimo več o znanstveni fikciji, ampak že zdavnaj živimo v svetu umetne inteligence«, in poudaril, da so pred nas s tem postavljeni izzivi in mnogo možnosti, a hkrati tudi velika odgovornost.
Kot osrednji govorec je na oder stopil Marcel Štefančič, jr., ki je s svojim pronicljivim nastopom dodobra pretresel naše misli in vprašanja, ki se nam porajajo ob omembi besedne zveze razvoj umetne inteligence. Ugotavljal je, da »živimo v Oppenheimerjevi dobi: pred UI nas svarijo tisti, ki jo izdelujejo – njeni stvarniki.«
O vsemogočnih izzivih, ki jih pred nas postavlja razvoj umetne inteligence, so svoja videnja strnili ugledni in prodorni sogovorniki. Z Anžetom Tomičem, radijskim voditeljem in poznavalcem sodobnih tehnologij, so se na okrogli mizi pogovarjali Zenel Batagelj (Valicon), Igor Pauletič (FrodX), dr. Maja Fesel Kamenik (HRM One) in doc. dr. Aleksander Sadikov (FRI). Slišali smo lahko, kako vse lahko UI pomaga pri delu, produktivnosti, prepoznavanju potreb potrošnikov ter pripomore k uspešnemu poslovanju, pa tudi, kako že sedaj tovrsten razvoj prispeva k diagnostiki v medicini, na kadrovskem področju, v šolstvu … Sogovorniki so se strinjali, da je potencial ogromen, da je in bo UI naš pomemben pripomoček, a da smo ljudje tisti, ki ga bomo morali znati usmerjati, porabljati in nenazadnje – presojati.
Fotografije: Tija Ažman