Strokovni posvet presojevalcev sistemov vodenja

30. novembra 2023 smo organizirali Strokoven posvet presojevalcev sistemov vodenja: Kako nam lahko sistemi vodenja pomagajo pri snovanju in razvoju naših izdelkov oz. storitev? 

Snovanje in razvoj izdelka ali storitve je kompleksen in tvegan proces, ki ga morajo organizacije skrbno načrtovati in izvajati, da so njihovi izdelki ali storitve uspešni na trgu. Prilagoditve, izboljšave, razširitve obstoječih izdelkov in storitev oziroma novi izdelki in storitve predstavljajo za organizacijo nove priložnosti, obenem pa odpirajo nova tveganja. Na strokovnem posvetu smo skupaj razmišljali, ali se teh tveganj zavedamo in jih znamo uspešno obvladovati, da smo pri snovanju in razvoju naših izdelkov oz. storitev hitri, prilagodljivi, inovativni, kakovostni, stroškovno učinkoviti in poslovno uspešni.

Na strokovnem posvetu presojevalcev, ki ga vsako leto organiziramo na SIQ, je bila letos rdeča nit vprašanje, kako nam lahko sistemi vodenja pomagajo pri snovanju in razvoju naših izdelkov oz. storitev.

Izkušnje iz prakse kažejo, da je razumevanje načel sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2015, kot so osredotočenost na odjemalce, procesni pristop, nenehno izboljševanje, cikel PDCA (planiranje, izvajanje, preverjanje, ukrepanje) in razmišljanje na podlagi tveganj, eden od ključnih gradnikov uspeha snovanja in razvoja novega izdelka oziroma storitve.

Dr. Saša Javorič, ki deluje na področjih optimizacije in digitalizacije procesov, sistemov vodenja kakovosti in obvladovanja informacijske varnosti ter uvedbe zakonodajnih sprememb v podjetja s področij informacijske tehnologije, zdravstva, šolstva, avtomobilske in letalske industrije je izpostavila, kako ključno je upoštevanje načel sistemov vodenja kakovosti pri snovanju in razvoju izdelkov oz. storitev. Zahteve standarda je povezala s fazami v okviru projektnega vodenja snovanja in razvoja ter predstavila orodja kakovosti, ki jih lahko uporabimo kot dobre prakse za obvladovanje tveganj v okviru projekta snovanja in razvoja izdelka oziroma storitve.

Izpostavila je tudi nekatera glavna tveganja, s katerimi se srečujemo pri snovanju in razvoju izdelkov oz. storitev ter predlagala nekaj učinkovitih ukrepov za njihovo obvladovanje.

Blanka Kaker, strokovna vodja Ocenjevanja sistemov vodenja na SIQ, je izpostavila naraščanje globalne ozaveščenost o podnebnih spremembah in trajnostnosti ter vedno hitrejše zaostrovanje okoljske in druge zakonodaje ter predpisov na nacionalni ravni, ravni EU in širše (Agenda ZN 2030 za trajnostni razvoj, Pariški sporazum, evropski zeleni dogovor, evropska in nacionalna zakonodaja). Uspešne organizacije zato poleg finančne uspešnosti z različnimi pristopi gradijo tudi trajnostne strategije, na področju okolja gre predvsem za skrbno ravnanje z materiali in energijo v celotnem življenjskem ciklu izdelka oz. storitve, pri čemer jim je lahko v pomoč uvajanje zahtev standardov za sisteme vodenja, kot so ISO 9001, ISO 14001, ISO 50001. Skrb za to se prične z razvojem izdelka oz. storitve in nadaljuje v vseh fazah (pridobitev surovin, zasnova, proizvodnja, transport/dostava, uporaba, obdelava ob koncu življenjske dobe in končno odstranitev).

V današnjem času, ko se zavedanje o okoljskih vplivih nenehno povečuje, izpostavi, da postaja ključno, da podjetja in posamezniki razumejo, kako njihovi izdelki, procesi, aktivnosti ali storitve prispevajo k celotnemu okoljskemu odtisu. Ena izmed metodologij za ocenjevanje je analiza življenjskega cikla (LCA – Life Cycle Assessment). Analiza življenjskega cikla je metodologija za ocenjevanje vplivov na okolje, povezanih z vsemi stopnjami življenjskega cikla izdelka, procesa, aktivnosti ali storitve.

Nekateri proizvajalci za svoje izdelke pripravljajo t. i. okoljsko deklaracijo, s katero dokazujejo trajnostno rabo naravnih virov in obvladovanje vplivov proizvoda na okolje. Deklaracija temelji na rezultatih analize življenjskega cikla in predstavlja enotno merljiv vpliv na okolje v življenjskem ciklu proizvoda ter omogoča primerjavo vpliva na okolje in izrabo naravnih virov med proizvodi z enako funkcijo.

Darjan Kneževič, vodja proizvodnje v podjetju Dewesoft d.o.o., je predstavil, kako se pri njih izvaja proces snovanja in razvoja izdelka. Kako planirajo, kako določajo aktivnosti procesa, na kakšna tveganja oz. priložnosti so pri tem naleteli in kako so to reševali. Izpostavil je, da so ključni mejniki, da je izdelek uspešno zasnovan in razvit, da v praksi podpirajo matrično strukturo sodelovanja in interakcije med sodelavci ne glede na naziv delovnega mesta. Pove, da to omogoča: Inovira, ustvarja, naredi.

Predstavil je, da se projektov lotevajo v manjših skupinah (vitki tim), ki lahko definira, zgradi in lansira dodano vrednost procesa oz. izdelka v kratkem času.

Dewesoft, vodilno podjetje na področju razvoja merilnih sistemov, se izkazuje kot vzorčno podjetje, ko gre za orientacijo k kupcu, inovacije ter skrb za kakovost izdelkov. V fazi načrtovanja skrbijo za analizo potreb uporabnikov, kar omogoča razvoj izdelkov, ki resnično rešujejo specifične izzive industrije. Razvoj poteka z visoko stopnjo inovativnosti, kar podjetju omogoča, da ostaja korak pred konkurenco.

Tudi standardi sistemov vodenja (ISO 9001, ISO 14001, AQAP) jim “pomagajo” pri obvladovanju izzivov in definiranju zahtev.

Mag. Peter Pustatičnik, vodja e-oskrbe in e-zdravja v Telekomu Slovenije, d.d., predstavi proces snovanja in razvoja nove storitve, imenovane E-oskrba. E-oskrba je socialnovarstvena storitev socialnega servisa, ki starejšim, invalidom in kroničnim bolnikom omogoča samostojnejše, bolj varno in neodvisno bivanje v domačem okolju, saj zagotavlja 24-urno povezavo z asistenčnim centrom oz. zdravstvenim osebjem in organizacijo pomoči, če jo uporabniki potrebujejo. Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije je podelilo nagrade GoDigital za najboljše digitalne projekte letošnjega leta. V Telekomu Slovenije so za inovativno naslavljanje problematike starajoče se družbe z uporabo sodobnih tehnologij prejeli posebno priznanje za projekt E-oskrba na domu. Storitev E-oskrba je bila prepoznana v okviru EU programa HoCare kot mednarodni primer dobre prakse.

Mag. Pustatičnik je predstavil ključne dejavnike uspeha procesa snovanja in razvoja storitve, ki so:

• jasna opredelitev zahtev z vseh vidikov (socialni, zdravstveni, tehnični, pravni, sistemski, finančni),
• vključenost in sodelovanje vseh deležnikov v ekosistemu (UKCL, NIJZ, Med. fakulteta),
• sočasnost razvoja storitve z vseh vidikov,
• brezhibno delujoča, preizkušena in certificirana tehnološka rešitev kot medicinski pripomoček pred izvedbo klinične študije,
• ključne kompetence pri vodenju in načrtovanju.

Tudi njim so bile v pomoč zahteve standardov sistemov vodenja (ISO 27001, ISO 22301, ISO 13485, SIST EN ISO 13131).

Posvet smo zaključili z interaktivno delavnico, v okviru katere so udeleženci izmenjali izkušnje in ugotovitve projektov snovanja in razvoja izdelkov oz. storitev v praksi organizacij. S strokovnim posvetom smo izmenjali dobre prakse, kar je osnovno vodilo izobraževalnih dogodkov na SIQ.