S posveta presojevalcev – kako sistemi vodenja prispevajo k trajnostnemu delovanju organizacij

Vedno močnejše povezovanje poslovanja (trga) in trajnostnega razvoja postaja trend. Iz tega izhaja tudi vedno večja potreba po dvigu kompetenc na tem področju za potrebne spremembe poslovnih modelov. Za upravljanje enakega nivoja razvoja organizacij z manjšo rabo virov in hkratno ohranjanje motivacije zaposlenih je potreben preskok v razumevanju pojma trajnosti.

Na strokovnem posvetu presojevalcev, ki ga vsako leto organiziramo na SIQ, je bila letos rdeča nit »Kako sistemi vodenja prispevajo k trajnostnemu delovanju organizacij«.

Sodelavci SIQ so predstavili pomen standardov za sisteme vodenja pri doseganju trajnostnih ciljev. Standardi povzemajo dobro prakso najboljših organizacij in standardizirajo postopke dela za lažje doseganje zavez in dogovorov. Vsi standardi za sisteme vodenja izpostavljajo kompetence in ozaveščenost zaposlenih kot dva od temeljenjih pogojev za uspešno delovanje organizacij. Prav tako, če ne še bolj, je ozaveščenost pomembna pri razumevanju potrebnih aktivnosti za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, kot so jih določili v Združenih narodih.

Blanka Kaker, strokovna vodja ocenjevanja sistemov vodenja na SIQ, je izpostavila okoljske in druge standarde (ISI 14001, ISO 50001, EMAS in GRI) ter znana orodja, ki so nam lahko v pomoč pri definiranju bistva naše dejavnosti in okolijskih vplivov. Cilje si postavljamo na osnovi  vprašanj “kdo smo, kaj smo, kakšno tehnologijo imamo na voljo, kdo so naši kupci, kakšne proizvode imamo …” Vplive na okolje moramo nadzorovati, meriti, analizirati in vrednotiti, pri čemer so nam sistemi vodenja v veliko pomoč. Jana Kolenc Muženič, vodja produkta varnosti živil na SIQ, pa je predstavila pomen poštenih poslovnih praks v živilski industriji.

Andreja Jesenko, vodja sistema kakovosti, TITUS d.o.o., je v svoji zelo prodorni predstavitvi povzela trajnostna izhodišča, ki jih uvajajo v Titusu, in jih s konkretnimi izračuni zelo plastično predstavila pri porabi energije in tudi skozi navajanje primerov obvladovanja dobavne verige. Kot ključ do trajnosti je izpostavila “nepožrešnost” in inovativne pristope z vodilom “kako narediti boljše z manj”.

Zavezo najvišjega vodstva za trajnostno delovanje organizacij je Nataša Češnovar Gregorc, direktorica raziskav in razvoja programa namazi v skupini Atlantic Grupa d.d., izpostavila kot enega izmed pogojev za uspeh. Za preboj in večje premike organizacije potrebujejo cilje, kompetence in interdisciplinaren pristop. Cilji morajo biti osredotočeni in uravnoteženi tudi z željami deležnikov.

V Sloveniji se že več let ob podpori javne agencije SPIRIT Slovenija skozi projekte uvajajo trajnostne transformacije organizacij. Vodja nacionalnega programa trajnostnih strateških transformacij Alenka Hren je predstavila vsebino in potek projektov. Najprej so vzpostavili  metodologijo, na tej osnovi pa so v sodelovanju z ožjim krogom prepoznanih strokovnjakov izvedli trajnostne strateške transformacije v več deset organizacijah. Največje izzive so imela manjša podjetja, ki so v projektu večinoma šele vzpostavljala strategije in vizije. Alenka Hren je posebej poudarila, da vložek v trajnost ne prinaša hitrih kratkoročnih učinkov, temveč gre za dolgoročno naložbo. Rezultati projekta so po besedah člana ekspertne skupine SPIRIT dr. Nenada Saviča zelo dobri. Podal je tudi svoje izkušnje z vidika svetovalca. Težave pri izvajanju projekta in koristih pa je iz prve roke predstavil direktor organizacije Plamnetx Int d.o.o. Mišel Zupančič.

Posvet se je zaključil z interaktivno vajo na osnovi raziskave krožnih modelov v finskih podjetjih.

S posvetom smo izmenjali dobre prakse, kar je osnovno vodilo izobraževalnih dogodkov na SIQ, in upamo, da smo dodali kamenček v mozaik boljšega razumevanja trajnosti.