Strokovni posvet presojevalcev sistemov vodenja: Vpliv podnebnih sprememb na sposobnost doseganja predvidenih rezultatov sistema vodenja

30. maja 2024 smo organizirali Strokovni posvet presojevalcev sistemov vodenja: Vpliv podnebnih sprememb na sposobnost doseganja predvidenih rezultatov sistema vodenja.

V skladu z zavezami za obravnavo podnebnih sprememb (Londonska deklaracija o podnebnih spremembah) je Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) nedavno izdala dodatek k več kot tridesetim standardom za sisteme vodenja. Ta dodatek se osredotoča na poglobljeno razumevanje organizacije in njenega konteksta ter potreb in pričakovanj zainteresiranih strani v zvezi s podnebnimi spremembami.

Skladno z zahtevami standardov za sisteme vodenja mora organizacija razumeti svoje okolje ter potrebe zainteresiranih strani. Dodatek v zahtevah 4.1 in 4.2 organizacijo usmerja, da razmisli, ali so podnebne spremembe relevanten dejavnik in ali so upoštevane vse možne posledice oziroma tveganja. S tem dodatkom se organizacijam omogoča boljša usmerjenost in prilagajanje na izzive, povezane s podnebnimi spremembami.

Na ustrezno opredeljene ukrepe tveganj podnebnih sprememb so pozorni tudi že presojevalci pri izvajanju zunanjih presoj različnih sistemov vodenja.

Dodatek k posameznemu standardu je na voljo brezplačno, kar omogoča organizacijam in certifikacijskim organom, da se uspešno prilagodijo novim zahtevam in izzivom, povezanim z upravljanjem podnebnih sprememb.

Blanka Kaker, strokovna vodja okoljskih produktov Ocenjevanja sistemov vodenja na SIQ Ljubljana je predstavila upoštevanje zahtev dodatka pri različnih sistemih vodenja. Poudarila je razumevanje organizacije in njenega konteksta, razumevanje potreb in pričakovanj zainteresiranih strani glede podnebnih sprememb ter prepoznavanje tveganj in  ukrepov za blažitev posledic podnebnih sprememb z vidika, kupca, okolja, zaposlenih in učinkovite rabe energije.

Odprla je pomembna področja podnebnih sprememb, ki vplivajo na zmožnost doseganja načrtovanega rezultata katerega koli sistema upravljanja in lahko vključujejo:

• poškodbe sredstev in motnje v delovanju,
• pomanjkanje virov in spremembe ekosistemskih storitev,
• prilagoditve in motnje dobavne verige,
• podnebne spremembe lahko vplivajo na zdravje, varnost in produktivnost zaposlenih,
• skladnost s predpisi in spremembe politik,
• spremembe v proizvodnih stroških, spremembe v oceni tveganja, ki velja za naložbe, vpliv na poslovne priložnosti in spremembe v zahtevah strank.

Zaključila je z navedbo za podnebne spremembe kritičnih industrijskih sektorjev, tveganji, možnimi metodami obvladovanja, priložnostmi, ki jih lahko poiščemo ter trajnostnimi vsebinami, ki jih je potrebno preučiti  in vključiti v oceno pomembnosti.

Mag. Miha Ozimek, strokovni sodelavec SIQ Ljubljana na področju neprekinjenega poslovanja je v svoji predstavitvi Učinkovit sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) – nemoteno delovanje tudi v izrednih razmerah izpostavil pomembnost predvidevanja izpadov in priprave načrta neprekinjenega poslovanja, ki je bistvenega pomena za zagotavljanje in vzdrževanje poslovnih aktivnosti. Poudaril je, da z vzpostavitvijo ustrezne strategije, politike in načrtov neprekinjenega poslovanja, organizacija lahko nemoteno nadaljuje s poslovanjem tudi v neugodnih pogojih.

Dr. Barbara Bertoncelj, pooblaščenka za trajnostni razvoj v Domel d.o.o. je predstavila prepoznana tveganja povezana s posledicami podnebnih sprememb v praksi organizacije, ki se je pred leti sočila s katastrofalnimi poplavami, na trgu pa se nenehno sooča z vse bolj zahtevnimi kupci. Na primerih iz prakse je nazorno prikazala upravljanja s tveganji in priložnosti v dobavni verigi, energetski učinkovitosti ter pri inovacijah.

Boštjan Pavlič, vodja področja varovanja zdravja in ekologije v Luki Koper d.d. je predstavil Zeleni prehod in podnebna tveganja. Dotaknil se je nekaj ključnih podnebnih tveganj, ki jih je prepoznala Luka Koper pri zaostrovanju zahtev okoljske politike, soočanju z neurji in ekstremnimi vremenskimi pojavi, dvigom morske gladine, pomanjkanjem pitne vode ter naraščanjem povprečnih temperatur in vpliv teh na pogoje dela. Priložnosti so prepoznali predvsem pri  povečanem povpraševanju ali pridobitvah nekaterih novih blagovnih skupin ter priložnostih prihrankov iz naslova energetske učinkovitosti.

Posvet smo zaključili z interaktivno delavnico, ki jo je vodila Blanka Kaker, v okviru katere so udeleženci izmenjali izkušnje in ugotovitve prepoznanih podnebnih tveganj in priložnosti – ključnih dejavnikov pri izvajanju ukrepov. S strokovnim posvetom smo izmenjali dobre prakse, kar je osnovno vodilo izobraževalnih dogodkov na SIQ.