Strokovno e-srečanje: Kultura varnosti živil in trajnostna prihodnost v nizkoogljični družbi

Na strokovnem e-srečanju, na katerem smo zabeležili udeležbo več ko 90 slušateljev iz slovenskih organizacij, ki delujejo na področju živil, smo predstavili pomen varne hrane v povezavi z današnjo kulturo varnosti živil in trajnostno usmeritvijo živilskih organizacij v nizkoogljični družbi ter na primeru dobre prakse izvedeli, kaj dobra podjetja počnejo danes in kako se pripravljajo na jutri. Skozi predstavljeno tematiko je tekla rdeča nit, kakšna je družbena odgovornost pri snovanju varnih živil s pomočjo sistemov ravnanja z okoljem za soustvarjanje zelenih priložnosti in trajnostnih produktov.

Jana Kolenc Muženič Je vodja produkta Varnost živil na SIQ s skoraj dvajsetimi leti izkušenj v živilski industriji s področja sistemskega obvladovanja kakovosti in celostnega zagotavljanja varnosti živil. Kot predavateljica svoje izkušnje že dolgo rada deli ter tako prispeva k ozaveščanju in dvigovanju kulture varne hrane v širšem slovenskem prostoru.

Kultura varne hrane

Uspešnost obvladovanja kakovosti in varnosti živil je odvisna od stopnje kulture varne hrane v organizaciji in širše v celotni prehranski verigi. Temelji na zavedanju, vrednotah, navadah, znanju, načinu komunikacije ter zaupanju. Da bo naše obvladovanje učinkovito, potrebujemo zelo poglobljen pristop pri obravnavi in usklajenost oziroma celovitost delovanja. Globalne spremembe od marca 2020 naprej so korenito posegle tudi v dinamiko prehranske verige in pokazale našo ranljivost, pripravljenost ter agilnost. K dosedanjim zahtevam obvladovanja so dodale številne nove izzive oziroma spremenile njihov način vrednotenja. Potrošnik ima tako na primer samo še višja pričakovanja, poznavanje dobavitelja je le še bolj pomembno, bolj kot preventiva se pričakuje prava analiza vzroka, alternativne rešitve je treba poiskati praktično v trenutku. Srečujemo se z močnim vplivom globalnih trendov, kot tudi s porastom možnosti za potvorbe in zlorabe. Naša prihodnost bo morala temeljiti na visoki stopnji kulture varnosti živil, gradnji transparentih partnerskih odnosov, dobrem poznavanju občutljivosti lastnega okolja, zelo agilnem ukrepanju ob soočanju z novimi situacijami ali rešitvami, visoki usposobljenosti, deljenju informacij med deležniki, saj smo sicer ranljivi, ter nenazadnje na premiku v miselnosti.

Barbara Koželjnik Na SIQ deluje na področju Ocenjevanje sistemov vodenja kot presojevalka sistemov vodenja kakovosti in ravnanja z okoljem. Organizacijam pomaga pri izračunu ali verifikaciji ogljičnega odtisa, in sicer v skladu z veljavnimi smernicami in zakonodajo.

Trajnostna prihodnost v nizkoogljični družbi na področju živil

Trendi na področju varovanja okolja so vedno bolj usmerjeni tudi v trajnostno nizkoogljično pridelavo živil. Zaradi naših potrošniških navad in načina proizvodnje v prehrambni industriji vplivamo na podnebne spremembe zahvaljujoč količini proizvedenih toplogrednih plinov (TGP). Od pridelovalca do žlice je dolga pot, emisije TGP pa nastajajo v celotni proizvodni in dobavni verigi. Eden izmed ukrepov za zmanjšanje emisij je izračun ogljičnega odtisa. Temelji na dejavnostih, ki povzročajo emisije TGP (pridobivanje in poraba virov, poraba energentov, postopki pridelav in predelav, skladiščenje, transport, reciklaža ali odmet), zato je za lažje nadziranje emisij v izračune ogljičnega odtisa v živilski industriji smiselno vključiti celoten življenjski cikel živila.

Živilska industrija je odgovorna za tretjino izpustov emisij TGP na globalni ravni, kar je takoj za mobilnostjo. Glavni viri izpustov so rdeče meso in mlečni izdelki. In če želimo zajeti vse elemente, ki vplivajo na obremenitev okolja, v izračun ogljičnega odtisa nekega produkta živilske industrije, je tak izračun zelo kompleksen, ker je smiselno upoštevati veliko načinov obremenjevanja okolja: od uporabe naravnih površin in vode, izpustov gnojnice TGP v različnih fazah, oranja njive, krmljenja živine, zakola pa vse do transporta in distribucije živil. Glede na raziskave je zanimiv podatek, da bi z zmanjšanjem uživanja govejega mesa imeli večji vpliv na zmanjševanje emisij, kot če bi zmanjšali vožnjo z avtomobili. To kaže na to, da spreminjanje prehranskih navad z ustrezno izbiro živil, predvsem čim manj predelanih ter zapakiranih lokalnih in sezonskih živil, odpira nove priložnosti za trajnostno prehransko politiko, proizvodnjo, podpiranje lokalnih pridelovalcev in zmanjševanje količine zavržene hrane v nizkoogljični družbi.

Mag. Nataša Gladovič Je direktorica korporativnega upravljanja kakovosti v Poslovni skupini Atlantic Grupa z dolgoletnimi bogatimi praktičnimi izkušnjami s področja zagotavljanja varnih živil, še posebej s procesi obvladovanja varnosti in kakovosti izdelkov s ciljem zagotavljanja zadovoljstva potrošnikov in vzpostavljanja odličnosti blagovnih znamk. Med drugim je bila s strani Komisije Evropske organizacije za kakovost EOQ izbrana za finalistko izbora Evropski vodja kakovosti 2018. Na srečanju nam je predstavila Dobre prakse Skupine Atlantik Grupa, d. d.