Strokovno srečanje s področja avtomobilske industrije

Zelo smo veseli, kadar od naših udeležencev dobimo takojšnjo povratno informacijo o zadovoljstvu. Zbrali smo nekaj mnenj, ki so jih včeraj podali udeleženci uspešno izvedenega strokovnega srečanja s področja avtomobilske industrije: Danes smo dobri, jutri bi želeli biti boljši:
»Zanimive in aktualne informacije.«
»Hvala za posredovanje praktičnih napotkov.«
»Uporabno, dobil odgovore, zadovoljen.«
»Hvala za vse predstavitve in praktične nasvete.«
»Hvala za hiter pregled uporabnih informacij in novosti na področju automotive.«
»Hvala za izkušnje iz prve roke.«
»Hvala za učinkovito ozaveščanje in informiranje.«

Želeli smo podati aktualne in v prakso prenosljive informacije, zato so bili predavatelji strokovnega srečanja, in sicer mag. Dušan Zorc, Edvard Oražem, mag. gosp. ing., in dr. Peter Eniko, predavatelji »iz prakse«.

Mag. Dušan Zorc je predstavil trend rasti števila certifikatov za sistem vodenja kakovosti v avtomobilski industriji po standardu IATF 16949:2016, in sicer v svetovnem merilu (dec. 2019 je bilo podeljenih 77.170 certifikatov, dec. 2020 pa 80.862; delež podeljenih certifikatov v Evropi je 14,5 %).
Izpostavil je tudi nekaj dobrih in slabih praks, ki jih kot vodilni presojevalec zaznava v organizacijah tako doma kot v tujini. Poudaril je, da je za uspešno delovanje sistema vodenja predvsem pomembno sistem razumeti in imeti usposobljene ter ozaveščene sodelavce. Priporoča, da organizacija sistematično pristopi k obvladovanju tveganj in prepozna tveganja, ki lahko ogrozijo njeno delovanje Med temi tveganji so tudi prepoznavanje zahtev zainteresiranih strani (kupcev, dobaviteljev, zakonodaje …) in tveganja, vezana na neizpolnjevanje učinkovitosti procesov. Svoj prispevek pa je povzel z mislijo: »Ena izmed zahtev standarda IATF 16949 je, da mora vodstvo zagotoviti osebje, ki razume svojo vlogo in ima ustrezne kompetence. V današnjem času se organizacije na dinamiko stanja na trgu in zahteve trga odzivajo s povečevanjem prilagodljivosti procesov. Učinkovitost in uspešnost prilagajanja pa sta v veliki meri odvisni prav od osebja, ki te procese načrtuje in vodi. Organizacija torej mora zagotoviti kompetentnost osebja na podlagi ustreznih izobraževanj in usposabljanj. Če je potrebno, mora ukrepati za pridobitev potrebnih kompetenc.»

Edvard Oražem, mag. gosp. ing., je izpostavil ključne pasti uporabe baze IMDS – Mednarodne baze podatkov o materialih. Izpostavil je svoja videnja in priporočil, da se organizacije naučijo uporabljati bazo IMDS in da imajo za to usposobljen kader. Podal je zelo konkretne praktične primere, na kaj je potrebno paziti pri obvladovanju baze, predvsem pa je izpostavil tri ključne usmeritve, ki so pomembne, da bo tudi ta zahteva avtomobilske industrije uspešno realizirana, in sicer: kompetence ljudi, ki z bazo upravljajo, pravočasnost vpisa v bazo ter trajnostna usmeritev (skrb za okolje). Glavna usmeritev združenja nemških proizvajalcev avtomobilov je namreč obvladovanje zgradbe avtomobila z vidika okoljevarstvenih zahtev.

Dr. Peter Eniko je takole strnil svoje misli: »Spremljanje trendov trga in konkurence predstavlja pomemben »input« prepoznavanja potreb po kompetencah/izobraževanjih. Korona kriza ni preusmerila trendov avtomobilske industrije, je pa pohitrila razvoj na določenih področjih, npr. na področju električnih vozil. Tu gredo trendi v smeri elektrifikacije, programske opreme, uporabe določenih metod in orodij itn. Omenjeni efekt bo zahteval hitrejši odziv dobavne verige – torej višje kompetence.« Prav tako je poudaril, da mora organizacija pravočasno prepoznati tveganja, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkanja kadra zaradi npr. bolniškega staleža, in svetuje, da ima organizacija na vsakem oddelku/procesu oz. projektu vsaj dva zaposlena, ki sta opolnomočena z ustreznimi kompetencami in znanji.

Ljubljana, 02. 02. 2021